DAN 17
Jutro se nam je začelo kot po navadi ob 9.00, pripravili smo si zajtrk in se odpravili v službo. Prevoz smo čakali 40 minut in smo mislili, da ima le zamudo. Kontaktirali smo profesorje in organizatorje in poslali so nam novi prevoz.
Ob 10.45 smo prispeli na delovno mesto, a tam ni bilo nikogar. Tam smo čakali še 20 minut, a ker nikogar ni bilo, smo se odpravili po svoje. Odločili smo se, da gremo do nakupovalnega centra v Bragi, kjer smo se sprehajali po trgovinah, se najedli, se še malo sprehodili in se odpravili domov peš, torej smo se še malo razgibali.
Če ste mislili, da je šola naporna, verjamem, da še niste bili v nakupovalnem centru z dvema najstnicama. V sedemnajstih letih svojega življenja še nisem preživel toliko časa v posamezni trgovini z oblačili in moram reči, da sem danes postavil osebni rekord, ki ga bom zelo težko podrl.
Do sedmih zvečer smo bili vsi v svojih sobah in počivali, potem pa smo šli na srečanje s profesorji do apartmaja druge skupine, bili tam 2 uri, nato pa smo šli domov, se med potjo ustavili v trgovini, nato smo prišli domov, pojedli večerjo in počasi odšli izčrpani vsak v svojo sobo spat.
Rok Bednjanić
