DAN 20

Dan smo začeli z urejanjem dokumentacije pri delodajalcih. Z delodajalci smo podpisali potrebne dokumente. Opravili smo še zadnje dolžnosti in se poslovili od sodelavcev, ki so nam po treh tednih precej prirasli k srcu.

Veseli smo bili, ker smo delo opravili z odliko in osvojili nova znanja. Zelo radi smo spoznavali načine dela v Turčiji, kjer skoraj nihče ni govoril angleško.

Del dneva smo preživeli na raftingu. Avtobus nas je odpeljal v kanjon gorovja Taurus, kjer najvišja točka doseže 3.756 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih pogorja Beydaglari izvira reka Manavgat, po kateri je potekalo naše rafting doživetje. Tukaj je veliko pohodniških poti, plezalne stene in celo dve smučarski središči.

Gorovje je polno kanjonov, najbolj popularen je kanjon Tazi, vendar je zaradi nedavnega požara razgledna točka na kanjon zaprta. Nas so odpeljali v kanjon Köprülü.

Na izhodiščni točki smo si najprej razdelili rešilne jopiče in čelade, ki so nas ščitili pri morebitnem padcu iz čolna. Avtobus nas je nato popeljal do bližnje razgledne točke, od tam pa do začetne točke za rafting. Najprej smo se seznanili s pravili veslanja, nato pa smo krenili s tokom navzdol. Občudovali smo kristalno reko, ki nas je navdušila s svojo podobo. Voda je bila zelooooo mrzla, a smo se v njej vseeno okopali. Imeli smo se res izjemno. Vmes smo se ustavili tudi na postojanki, kjer smo po želji lahko preizkusili »zipline«. Zadnji del reke smo do konca lahko preplavali. Rešilni jopič nas je držal nad vodo, tok pa ponesel k cilju. Tudi reka ni več dajala občutka takšnega hladu kot na začetku. Po končanem raftingu smo bili že precej lačni, a nas je na cilju na srečo pričakala okusna pojedina.

Po kosilu smo odšli nazaj v hotel, kjer smo si najprej malce spočili.

Preostanek popoldneva smo nekateri preživeli na bazenu, drugi so odšli na plažo, ostali pa so si čas krajšali v svojih sobah. Zadnji dan našega raziskovanja Turčije smo torej preživeli odlično, čeprav je na raftingu vroče sonce nekatere opeklo.

Dan smo končali s poslavljanjem od vseh domačinov, ki so nam v teh dneh prirasli k srcu. Od nas sta se prišla poslovit tudi koordinatorja naše mobilnosti, g. Furkan in ga. Döndü.

 

Jan Majer in Maida Mujaković