DAN 18

Grafični oblikovalci so teden pričeli ob petih zjutraj s čakanjem sončnega vzhoda. Nekateri dijaki so se tudi pridružili profesorici Mojci Krajnčič pri jutranjem teku.

Okoli devete ure je prvo skupino voznik (z zamudo) odpeljal na prakso. Medve sva prvi dve uri prakse opravili v Usti Uniformi s Kajo in Niko. Po malici pa sva odšli do najine delodajalke. Najprej sva jo prosili, da nama pove nekaj o podjetju in nama s tem pomaga pri pisanju poročila. Pogovor je Festina posnela s telefonom in kasneje tudi prevedla iz turščine v slovenščino, jaz pa sem si zapisovala pomembne podatke. Po pogovoru naju je prosila, da ji pomagava pri šivanju čudovite roza večerne obleke. Pokazala nama je tehniko šivanja in označila, kje bodo šivi potekali. Šivati sva morali ročno, da perlice in bleščice ne bi zlomile igle stroja.

Frizerke so pri praksi pomagale delodajalcu pri barvanju in spenjanju las različnih pričesk ter pri odstranjevanju podaljškov.

Medtem ko smo bili mi na praksi, sta si profesorica in ravnateljica najeli avto, s katerim sta si ogledali znamenitosti mesta, ki smo jih dijaki že videli. Kasneje sta prišli do Uste Uniforme, kjer delata Kaja in Nika, in so se pogovarjali o različnih delovnih oblekah za šolo.

Ko smo se vrnili s prakse, sva s »cimro« Maido odšli na kosilo v restavracijo blizu hotela, imenovano Alya, kjer smo nadaljevale s pisanjem poročila. V restavraciji smo spoznale tudi nekaj prijaznih domačink, s katerimi smo se spoprijateljile. Po nekaj urah smo se vrnile v hotel, kjer smo skupaj preživeli konec večera.

 

Maruša Lorenci in Festina Gashi