Po včerajšnjem zelo zanimivem, a tudi napornem dnevu nam je danes prijal spanec. Jutro smo kar prespali in se zbudili v sončen dan. Že kar po zajtrku smo se odpravili na plažo Las Teresitas, ki smo jo želeli obiskati že prejšnji vikend, a nam okoliščine takrat niso bile naklonjene.

Dolgo smo čakali na postaji in ker avtobusa še zmeraj ni bilo, smo se odločili oditi na glavno avtobusno postajo, saj tam avtobusa res ne bo mogoče zgrešiti. Ko avtobusa še po eni uri čakanja kar ni bilo, smo se spraševali, ali nam ni usojeno priti do te znamenite plaže. Navsezadnje se je le pripeljal in neznansko smo ga bili veseli.

Plaža je bila prelepa: palme in valovi ter gore v ozadju. Idilo je na žalost uničeval veter, ki je hladil vodo in ozračje. A kljub temu smo se zabavali in se imeli lepo.

Na poti nazaj je Eva veselo pripomnila, da smo v tej gneči lahko srečni, da sedimo, a trenutek za tem nas je že spodila starejša gospa in nekaj nas je tako moralo stati.

V apartma smo se vrnili lačni, zato smo takoj začeli s pripravo praženega krompirja, po katerem so se nam cedile sline že vso pot nazaj. Ni bil tisti »babičin«, a vseeno super in v stilu Tenerifa. Za sladico pa smo si privoščili zmajevo sadje, ki nas je globoko razočaralo.

Po celotnem dnevu, ko smo ostali sami, smo že težko pričakovali nove spremljevalce.

Marsel Muraus