Adeus prática

Z vrečkami v rokah ter pripravljeni na zadnji delovni dan smo dijaki odšli na prakso; nekateri so skočili še najprej v trgovino, druge pa je že pobral čakajoč kombi. Na delovnem mestu smo se vsi poslovili od delodajalcev, jim še zadnjič stisnili roko, izrekli zahvalo in jim podarili tudi nekaj malega iz Slovenije.

Veze, ki smo jih ustvarili v teh treh tednih, bodo brez dvoma marsikomu prišle prav. Verjamem pa, da smo vsi od delovnih dni odnesli vsaj nekaj izjemnih izkušenj. Prijazni delodajalci tudi nas niso pustili praznih rok in so poskrbeli, da bomo tudi mi domov odnesli kakšen poučen spominček na bivanje ter prakso v Bragi.

Tako smo se po vožnji do avtobusne postaje na poti domov ponovno ustavili v trgovini, tokrat v manjši naglici, ter nakupili še kaj potrebnega za pozno kosilo. Ob dobrih vonjavah, ki so se širile iz kuhinje, smo nekateri pospravljali, drugi so pospravljali perilo in tako naprej bi lahko naštevali še druga domača opravila. Po skoraj treh tednih skrbi za apartma smo že vsi dobro utečeni v domača opravila.

V pričakovanju profesorjev, ki so bili danes najavljeni v našem apartmaju, smo pripravili tudi dnevnike, katere smo napisali vsi ob koncu prakse. Tako smo zaključili dan s hladno pijačo, da smo se ohladili na vroč poletni dan. Vreme danes ni prizanašalo nikomur, zato se nas je večina skrivala v hladnih sencah ogromnih dreves, drugi pa so raje ostali v apartmaju z zagrnjenimi zavesami ter ob poletnem vetriču že razmišljali o morju, ki nas čaka v soboto.

Sara Bedrač