Erasmus +

Petek, 10. 3. 2023

Vsak dan se mi pripeti nekaj drugega. Mentor Alfonzo je rekel, da je to kot jajčka Kinder Suprise, ko nikoli ne veš, kakšno vrsto igrače boš našel v njej. Zjutraj, ko sem že začela vsakodnevno rutino, sem dobila končno zaželeno povratno informacijo mojega mentorja. Vzel si je čas, da mi je razložil, da bi moj dizajn lahko uporabila za katero drugo blagovno znamko in da moram razmišljati v smeri manj kompleksne estetike. Pogovarjala sva se s pomočjo prevajalnika, ker ne obvlada tako dobro angleščine. Pošalil pa se je, da je edini, ki se z mano pogovarja v mojem jeziku.

Po popravljanju dizajna in načrtovanju novih idej so me povabili, da z njimi tudi malicam. Alexander, ki dela na področju pisanja teksta za različne tiskovine, je bil danes zadnji dan v podjetju. Ima tako izobraževanje, da dela tri mesece, preostale pa se izobražuje. Preden se je poslovil, nas je pogostil s torto z modro glazuro in z mavričnim posipom. Na moj komentar, da je torta videti kot Telebajski, so se nekateri nasmejali do solz.

Kasneje sem izpolnjevala njihovo dokumentacijo za varstvo podatkov, ki mi jo je mentorica Amparo podrobno poskušala razložiti, med razlago sva se veliko smejali, saj sva skupaj ugotavljali podobnost osebnih dokumentov in katere podatke je treba vpisati. Na koncu je presenetljivo najina teorija držala in veseli sva si podali »petko«. Nekatere je tudi zanimalo, kaj je naša slovenska tradicionalna jed, predstavila sem jim potico in razložila, iz česa je. Spomnila sem se še na veliko drugih tradicionalnih značilnosti Slovenije in jim poskušala ob fotografijah prikazati Slovenijo.

Po končanem prvem tednu mobilnosti sva si s sošolko privoščili še malo nakupovanja in si ogledali opero. Videli sva tudi gospoda z ogromnimi milnimi mehurčki. Na koncu sva odkrili še podzemno poslikano steno z živo pisanimi barvami.

Mirjam Habjanič